Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (DMBTS)

Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (DMBTS) je interdisciplinarna znanstveno-strokovna organizacija, ki spremlja, razvija in seznanja javnost o uporabi sodobne tehnike in tehnologije v medicini in biologiji v Sloveniji ter sledi razvoju v drugih deželah.

Pospeševanje

razvoja znanosti in tehnologije na področju svoje dejavnosti.

Spremljanje

razvoja in uporabe biomedicinske tehnike doma in v tujini.

Sodelovanje

pri strokovnem usposabljanju inženirjev in tehnikov na področju biomedicinske tehnike.

Koordinacija

dela medicinskih strokovnjakov s tehničnimi in drugimi strokovnjaki.

Povezovanje

domačih in mednarodnih organizacij in društev, zavodov, zvez društev, pedagoško-znanstvenih ustanov in drugih subjektov, ki so zainteresirani za cilje in naloge društva.

Izdajanje

knjig, člankov in ostale literature s področja medicinske in biološke tehnike.

IFMBE

Društvo je povezano z Mednarodno organizacijo za medicinsko in biološko tehniko (IFMBE).

EAMBES

Društvo je povezano z Evropsko zvezo za medicinsko in biološko tehniko ter znanost (EAMBES).

Odbori

Odbori DMBTS so vodstvo, izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija z namestniki.

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov.

Disciplinska komisija

Disciplinska komisija je sestavljena iz treh članov in enakega števila namestnikov.

Gradivo

Zapisniki, poročila in drugo gradivo društva.

Zapisnik / 13. junij 2024

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 13. 6. 2024.

Zapisnik / 22. marec 2023

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 22. 3. 2023.

Poročilo / 4. januar 2022

Poročilo dopisnega občnega zbora DMBTS dne 4. 1. 2022.

Zapisnik / 10. marec 2020

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 10. 3. 2020.

Zapisnik / 14. marec 2019

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 14. 3. 2019.

Zapisnik / 14. marec 2018

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 14. 3. 2018.

Zapisnik / 15. marec 2017

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 15. 3. 2017.

Zapisnik / 10. marec 2016

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 10. 3. 2016.

Zapisnik / 24. marec 2015

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 24. 3. 2015.

Zapisnik / 4. marec 2014

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 4. 3. 2014.

Predavanje / 13. marec 2013

Predavanje predsednika IFMBE na občnem zboru DMBTS dne 13. 3. 2013 [v angleškem jeziku].

Zapisnik / 13. marec 2013

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 13. 3. 2013.

Zapisnik / 20. marec 2012

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 20. 3. 2012.

Zapisnik / 3. februar 2011

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 3. 2. 2011.

Zapisnik / 28. januar 2010

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 28. 1. 2010.

Zapisnik / 5. februar 2009

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 5. 2. 2009.

Zapisnik / 20. marec 2008

Zapisnik občnega zbora DMBTS dne 20. 3. 2008.

Častni člani

Naziv častnega člana se podeli kot znak priznanja za dosežke pri razvoju področij, ki pripadajo aktivnostim društva.

prof. dr. Uroš Janez Stanič

Profesor dr. Uroš Janez Stanič je dolgoletni član Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije in član Izvršnega odbora. Uroš Stanič se je raziskovalno ukvarjal s funkcionalno električno stimulacijo hemiplegičnih bolnikov, analizo in sintezo hoje, ter bil aktiven tudi na področju robotike in avtomatike. Njegovi znanstveno-raziskovalni prispevki na področju biomedicinske tehnike obsegajo področje večkanalne funkcionalne električne stimulacije, razvoj električnih stimulatorjev, in v kasnejših letih področje telemedicine. Uroš Stanič je bil aktiven tudi na področju robotike in prenosa tehnologij iz akademskega okolja v industrijo. Uroš Stanič je bil generalni sekretar Jugoslovanskega društva za biomedicinsko tehniko, in kasneje predsednik mednarodnega združenja funkcionalne električne stimulacije (International Functional Electrical Stimulation Society). Uroš Stanič je organiziral več mednarodnih konferenc, ki so bistveno prispevale k prepoznavnosti in mednarodnemu ugledu DMBTS v zgodnjih letih po osamosvojitvi Slovenije.

prof. dr. Stanislav Reberšek

Profesor Reberšek se je rodil leta 1942 v Celju. Dodiplomski študij je zaključil leta 1969 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1980 magistriral in leta 1984 tudi doktoriral. V raziskovalno delo na področju biomedicinske tehnike se je vključil leta 1968 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, ko se je še kot študent priključil skupini Laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko pod vodstvom akademika profesorja Lojzeta Vodovnika. V desetletjih svojega raziskovalnega udejstvovanja se je profesor Reberšek ukvarjal z različnimi področji, glavna pa so bila funkcionalna električna stimulacija gornjih okončin ter uvajanje novih metod v fizikalno terapijo, preučevanje učinkov električne stimulacije na spastične mišice ter uporaba električnih pulzov v terapevtske namene. Vodil je in sodeloval pri domačih in mednarodnih projektih ter za izumiteljske in raziskovalne dosežke skupaj s kolegi dvakrat prejel državno nagrado sklada Borisa Kidriča. Profesor Reberšek je bil vseskozi tudi prizadeven in vesten pedagog in mentor študentom in mlajšim kolegom. Profesor Stanislav Reberšek je eden ustanovnih članov Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije. Dolga leta v društvu skrbno opravlja delo blagajnika. Po njegovi zaslugi je v prostorih Fakultete za elektrotehniko zaživela stalna razstava eksponatov, ki predstavljajo zgodovino razvoja in uporabe funkcionalne električne stimulacije. Prispevek profesorja Reberška je bil nepogrešljiv tudi pri pripravi razstave S tehniko do zdravja, ki je od maja 2013 odprta v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.

Nuša Gros, višja fizioterapevtka

Do skrajnih meja predana poklicu in poslanstvu fizioterapevta je bila in je še naša Nuša Gros tista osebnost, ki je stkala številne vezi med zdravniki, inženirji in svojimi sodelavkami. Profesionalni odnos in visoka strokovnost sta bila njena ideala in življenjska cilja, ki ju je v dobro svojih varovancev prav gotovo v polni meri dosegla. Prva v svojem okolju je do potankosti razumela pomen timskega dela in bila vedno pripravljena za sprejem novih idej, toda vedno s kritičnim premislekom na najvišji strokovni ravni. Strokovnosti pa je bilo pri njej v izobilju. S pretanjenim posluhom jo je znala uporabiti pri vsakem bolniku. Nikoli ji ni bilo žal napora in časa, če je le zaslutila, da bo kdo imel od tega korist, pa četudi bo zaradi tega le za spoznanje bolje hodil ali potreboval za to manj napora. Veliko smo se od nje učili in naučili. Delati skupaj z njo je bilo izjemno doživetje, ki ga ni mogoče prenesti na papir, treba ga je bilo enostavno doživeti. Veliko nas je imelo to srečo zato, ker je Nuša sebe zapisala predvsem stroki. Ponosna, a skromna je bila vesela vsakega novega uspeha, ki ga je skupina okrog nje dosegla. To smo še posebej čutili mi inženirji, ki bi se brez tega precej manj lagodno počutili v krogu zdravnikov vsaj v tistem času, ko tesno sodelovanje še ni bil splošno sprejet koncept. Nuša Gros je s svojim strokovnim delom, prijaznostjo in iskrenostjo do vseh sodelavcev poosebljala tiste vrline, ki so potrebne za dosego najvišje zastavljenih ciljev.

akademik prof. dr. Lojze Vodovnik

Ideja, rojena iz vizije in hotenja po spoznavanju novih možnosti za pomoč tistim, ki so jih narava ali nesrečne okoliščine prikrajšale za tako osnovno sposobnost, kot je gibanje v prostoru, se danes imenuje timski ali vseobsegajoči način zdravljenja praktično vseh bolezni, ki prizadenejo sodobnega človeka. Akademik prof. dr. Lojze Vodovnik je bil eden izmed tistih vizionarjev, ki je to idejo udejanil od prvih začetkov, ko so se njene prednosti šele risale na daljnem obzorju. Mlad jo je ponesel v svet takoj za tem, ko jo je vcepil svojim sodelavcem doma. Vseskozi je bil prepričan, da tako težkih problemov zdravljenja oziroma rehabilitacije, kot se jih je v življenju loteval, ne more obvladati nobena stroka sama zase. Zato je okrog sebe vedno zbiral zdravnike, inženirje, biologe in še koga. Vse je znal povezati in motivirati za skupne cilje, najti nove načine, najprej rehabilitacije gibalnih sposobnosti, nato pa še lajšanja drugih neprijetnosti, ki jih s sabo prinaša izguba sposobnosti gibanja. Svojo vizijo je za tiste čase najglobje udejanil v revolucionarni obliki rehabilitacijskega inženirskega centra v Ljubljani, ki ga je postavil in dolga leta tudi vodil. V njem mu je uspelo tako zgledno povezati zdravnike z inženirji, medicinskimi sestrami in drugimi potrebnimi profili strokovnjakov, da je bil center med drugim tudi po tej strani znan po vsem svetu. V njem in okrog njega smo se vzgajali mladi, se kalili in širili idejo, da je le s skupnimi močmi mogoče priti do zastavljenega cilja. Med takšnim stremlenjem se je porodila tudi misel o skupnem društvu, ki nosi naslov Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije. Njegova doktrina se prav v ničemer ne razlikuje od tega, kar je s svojim delom in vzorom vcepil njegovim članom.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)

akademik prof. dr. Alojz Kralj

Podobno kot profesor Vodovnik je tudi profesor Kralj prejel prve napotke za raziskovalno delo od profesorja Aleša Strojnika, ki bi ga upravičeno smeli šteti za prvega slovenskega biomedicinskega inženirja. Profesor Strojnik je obema pokazal, da mora imeti raziskovalno delo, posebej pa še raziskovalno delo slovenskega raziskovalca, pomembno mednarodno vrednost. Tako ni težko razumeti številnih obiskov in bivanj profesorja Kralja na ameriških univerzah. Na isti način lahko razložimo njegovo močno voljo, da rezultate raziskovalnega dela objavi ne le v člankih, ampak tudi v obliki mednarodne monografije. Nič manj pomembno pa ni delo profesorja Kralja v slovenskih okvirih. Bil je urednik in avtor številnih poglavij edine slovenske knjige s področja medicinske elektrotehnike. Ta knjiga je še danes edini učbenik tako za naše študente kot tudi za klinične inženirje, ki delujejo v slovenskih zdravstevenih ustanovah. Dolga leta je aktivno deloval pri ustvarjanju standardov s področja medicinske tehnike. Posebej pomemben dosežek pa je moderno opremljen laboratorij, ki omogoča merjenja od uhajavih tokov do kinezioloških parametrov. Akademik profesor Kralj je bil tudi predsednik našega društva. Pod njegovim vodstvom je bil predvsem opazen napredek pri kvaliteti in obsegu društvenega časopisa Novice. S funkcije predsednika Slovenskega društva za medicinsko in biološko tehniko je neposredno napredoval do rektorja Univerze v Ljubljani.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)

dr. Ruža Aćimović-Janežič

Ruža Aćimović-Janežič je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1962 se je specializirala za fizikalno medicino in rehabilitacijo in leta 1987 prejela strokovni naziv primarij. Od leta 1969 je bila zaposlena na Zavodu za rehabilitacijo invalidov kot vodja oddelka za hemiplegijo. Opravljala je tudi številne druge pomembne dolžnosti: namestnik direktorja inštituta, pomočnik glavnega direktorja, svetovalec direktorja zavoda. Strokovno se je izpopolnjevala na Danskem in v Angliji ter je članica več domačih in mednarodnih strokovnih društev in zvez.

Preberi več...

dr. Rajko Turk

Rajko Turk je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1958. Štiri leta je najprej delal kot zdravnik splošne prakse in se potem, leta 1967, specializiral za fizikalno medicino in rehabilitacijo. Takoj nato se je izpopolnjeval na Univerzi v Kopenhagnu, potem pa zaposlil na Zavodu za rehabilitacijo invalidov, kjer je bil ves čas vodja oddelka za rehabilitacijo paraplegičnih in tetraplegičnih bolnikov. Za visoko raven strokovnega dela je prejel naziv primarij. Ves čas je bil dr. Rajko Turk tudi aktiven v številnih domačih in tujih strokovnih zvezah in društvih, predvsem pri Zvezi paraplegikov Slovenije in Mednarodnem medicinskem društvu za paraplegijo.

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, št. 8-9, str. 67, 2014

Statut

V skladu s 33. členom Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 60/95) so člani Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije na občnem zboru dne 8. 10. 1997 sprejeli:

  • 1. člen
    Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (v nadaljevanju DMBTS) je interdisciplinarna znanstveno-strokovna organizacija, ki spremlja, razvija in seznanja javnost o uporabi sodobne tehnike in tehnologije v medicini in biologiji v Republiki Sloveniji ter sledi razvoju v drugih deželah.

    2. člen
    DMBTS je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določa Zakon o društvih Republike Slovenije. Registracija DMBTS, spremembe in dopolnitve tega statuta se izvajajo po postopku in v skladu z določili zakona o društvih.

    3. člen
    Ime DMBTS je: DRUŠTVO ZA MEDICINSKO IN BIOLOŠKO TEHNIKO SLOVENIJE (slovensko) oziroma SLOVENIAN SOCIETY FOR MEDICAL AND BIOLOGICAL ENGINEERING (angleško).

    4. člen
    Sedež DMBTS je: Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana (po sedežu tajnika).

    5. člen
    Pečat DMBTS je okrogle oblike. Na njem je napis: "Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije - Slovenian Society for Medical and Biological Engineering".

  • 6. člen
    DMBTS predvsem:

    • pospešuje razvoj znanosti in tehnologije na področju svoje dejavnosti,
    • spremlja, preučuje in pomaga pri razvoju in uporabi biomedicinske tehnike doma in v tujini,
    • sodeluje pri strokovnem usposabljanju inženirjev in tehnikov na področju biomedicinske tehnike,
    • sodeluje pri koordinaciji dela medicinskih strokovnjakov s tehničnimi in drugimi strokovnjaki,
    • sodeluje s sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami in društvi, zavodi, zvezami, pedagoško-znanstvenimi ustanovami in drugimi poslovnimi subjekti, ki so zainteresirani za cilje in naloge DMBTS,
    • objavlja in sodeluje pri izdajanju publikacij s področja medicinske in biološke tehnike (knjige, strokovni časopisi, itn.),
    • organizira strokovne domače in mednarodne konference s področja svoje dejavnosti,
    • organizira udeležbo na vseh oblikah javne predstavitve dejavnosti društva, ki jih organizirajo drugi,
    • sodeluje pri izdelavi zakonskih in podzakonskih predpisov in standardov, ki zadevajo razvoj in uporabo biomedicinske tehnike,
    • sodeluje pri pripravi izobraževalnih in raziskovalnih programov s področja dejavnosti društva in sodeluje pri razreševanju vprašanj glede šolanja in izobraževanja.

  • 7. člen
    Članstvo v DMBTS je prostovoljno in pod enakimi pogoji za domače in tuje državljane. Fizična oseba postane član DMBTS z izpolnitvijo in podpisom pristopne izjave ter plačilom članarine. Pristop, izstop in izpis iz članstva ugotavlja izvršni odbor DMBTS.

    8. člen
    Člani so redni in častni. Redni člani društva so zlasti inženirji, zdravniki, biologi, farmacevti, tehniki in drugi strokovnjaki, katerih strokovno delo sodi v okvir dejavnosti društva doma in v tujini. Naziv častnega člana se podeli fizični osebi kot znak priznanja, ki se posebno odlikuje z dosežki dela pri razvoju področij, ki pripadajo aktivnosti DMBTS. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor DMBTS na predlog izvršnega odbora.

    9. člen
    Dolžnosti članov so da:

    • s svojim delom prispevajo k uresničitvi namenov in nalog DMBTS,
    • volijo organe DMBTS,
    • izvršujejo naloge v skladu s statutom ter drugimi splošnimi akti in sklepi organov DMBTS,
    • redno plačujejo članarino.

    Člani DMBTS so za vestno izvrševanje nalog in funkcij osebno odgovorni občnemu zboru.

    10. člen
    Pravice članov so da:

    • sodelujejo pri delu DMBTS,
    • so pod enakimi pogoji izvoljeni v vse organe DMBTS,
    • dajejo predloge in sodelujejo pri izvrševanju vseh nalog DMBTS,
    • imajo vpogled v delovanje DMBTS,
    • so seznanjeni s programom, delom in poslovanjem DMBTS.

    11. člen
    Članstvo v DMBTS preneha:

    • s prostovoljnim izstopom (pisna izjava),
    • z izključitvijo (po pravnomočnem sklepu disciplinske komisije),
    • s črtanjem (če v roku enega leta kljub opominu član ne plača članarine ali s smrtjo).

  • 12. člen
    Organi DMBTS so:

    • predsednik društva,
    • občni zbor,
    • izvršni odbor,
    • nadzorni odbor,
    • disciplinska komisija.

    Mandatna doba članov organov DMBTS je pet let in so lahko ponovno izvoljeni.

    13. člen
    Predsednik DMBTS:

    • predstavlja in zastopa DMBTS v skladu s tem statutom ter sklepi in navodili občnega zbor ter izvršnega odbora,
    • je predsednik izvršnega odbora in v njegovem imenu predloži vsako leto občnemu zboru v obravnavo in sprejem poročilo o poslovanju,
    • sklicuje seje občnega zbora in izvršnega odbora,
    • podpisuje akte občnega zbora in izvršnega odbora,
    • skrbi za zagotavljanje javnosti dela,
    • skrbi za zakonitost in primernost delovanja DMBTS,
    • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

    Predsednik DMBTS ima namestnika, ki ga volijo za enako mandatno dobo in na enak način kakor predsednika. Namestnik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti z enakimi pooblastili, kakršne ima predsednik.

    14. člen
    Občni zbor, ki ga sestavljajo vsi redni in častni člani DMBTS:

    • je najvišji organ DMBTS,
    • voli vse druge organe,
    • odloča na redni ali izredni seji,
    • razpravlja o delu in poročilih izvršnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije in sklepa o njih,
    • sprejema letni in dolgoročni program,
    • potrjuje zaključni račun za preteklo leto,
    • sklepa o finančnem načrtu za naslednje leto,
    • sprejema, spreminja in dopolnjuje splošne akte DMBTS,
    • voli in razrešuje predsednika in njegovega namestnika, tajnika (na predlog predsednika) ter člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije DMBTS,
    • ustanavlja stalne in občasne komisije,
    • odloča o združevanju in vključevanju v domače in mednarodne organizacije ter zveze društev,
    • odloča o prenehanju delovanja,
    • določa višino članarine,
    • odloča o pritožbah na odločitvah organov zoper sklepe izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije,
    • odloča o podelitvi naziva "častni član",
    • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

    15. člen
    Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redne seje se sklicujejo vsaj enkrat letno. Izredno sejo se skliče na predlog izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene tretjine rednih članov DMBTS. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklican. Občni zbor sklicuje predsednik izvršnega odbora po njegovem sklepu. V kolikor ne skliče izrednega občnega zbora v postavljenem roku, ga lahko skliče predlagatelj sam. Vabilo na občni zbor se pošlje članom vsaj petnajst dni pred sejo. Vsebovati mora dnevni red in gradiva, ki so bistvenega pomena za delo, ter kraj in čas občnega zbora. Delo občnega zbora vodi delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo trije člani izvoljeni na samem občnem zboru. O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in tajnik DMBTS. Občni zbor veljavno sklepa v prisotnosti najmanj ene tretjine članov. Odločitve se sprejmejo z večino glasov prisotnih članov. Sestav in število članov stalne ali občasne komisije, njene naloge, pooblastila ter trajanje mandata se določi s sklepom o ustanovitvi in imenovanju.

    16. člen
    Volitve na občnem zboru so praviloma tajne, občni zbor pa lahko sprejme sklep, da so javne.

    17. člen
    Izvršni odbor:

    • je izvršni organ občnega zbora in opravlja organizacijske, administrativne in strokovno tehnične zadeve, ki po naravi sodijo v svoje delovno področje,
    • je za svoje delo odgovoren občnemu zboru in izvršuje njegove sklepe ter mu poroča o svojem delu,
    • sklepa o sklicu občnega zbora in pripravlja poročila o delu ter predloge za seje občnega zbora,
    • predlaga občnemu zboru predloge splošnih aktov DMBTS,
    • predlaga občnemu zboru predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
    • upravlja s premoženjem,
    • vodi evidenco članov (sprejema in črta člane),
    • skrbi za materialno finančno poslovanje,
    • imenuje blagajnika, ki opravlja vsa finančno računovodska dela,
    • daje pisne informacije sredstvom javnega obveščanja,
    • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

    Izvršni odbor sestavljajo predsednik, tajnik in osem članov. Predsednik DMBTS je istočasno predsednik izvršnega odbora. Sestanke izvršnega odbora sklicujeta predsednik oz. njegov namestnik. Sklic sestanka lahko zahtevajo tudi drugi člani. Izvršni odbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih. Za ustanovitev občasne komisije in imenovanje njenih članov se uporablja določilo v petem odstavku 15. člena tega statuta.

    18. člen
    Seje izvršnega odbora se sklicujejo praviloma sedem dni pred sejo glede na potrebe, vendar najmanj enkrat letno. O poteku seje izvršnega odbora se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in tajnik DMBTS.

    19. člen
    Nadzorni odbor:

    • je sestavljen iz treh članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika,
    • nadzira materialno in finančno poslovanje občnega zbora in njegovih organov,
    • o svojem delu poroča izvršnemu odboru in najmanj enkrat letno poda pisno poročilo občnemu zboru,
    • sprejema sklepe, če so navzoči vsi trije člani, ki odločajo z večino glasov,
    • o ugotovljenih nepravilnostih pisno obvesti izvršni odbor in zahteva, da na svoji prvi seji sprejme ustrezne sklepe,
    • je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

    Člani izvršnega odbora ne morejo biti izvoljeni v nadzorni odbor.

    20. člen
    Disciplinska komisija:

    • je sestavljena iz treh članov in enakega števila namestnikov, predsednika izvolijo člani izmed sebe,
    • vodi disciplinski postopek, ugotavlja odgovornost in izreka disciplinske ukrepe (opomin, javni opomin, izključitev),
    • sprejema veljavne sklepe, če so navzoči vsi trije člani, ki odločajo z večino glasov,
    • odloča o prekrških članov društva na prvi stopnji: to so hujše nespoštovanje tega statuta in sklepov organov DMBTS ter vsako ravnanje, ki hudo prizadene ineterese in ugled DMBTS.

    Za vodenje disciplinskega postopka se smiselno uporabljajo odločbe zakona o delovnih razmerjih.

    21. člen
    Tajnik DMBTS:

    • pomaga predsedniku ter drugim organom DMBTS pri izvajanju njihovih nalog, pri sestavljanju dnevnega reda za seje in pripravi gradiva za seje, vodi zapisnike sej ter izvršuje sprejete sklepe teh organov in opravlja druge naloge, ki mu jih poverijo predsednik in organi DMBTS,
    • je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta,
    • skrbi za izdelavo predlogov splošnih aktov DMBTS,
    • skrbi za sestavo predloga finančnega načrta in zakjučnega računa,
    • skrbi za javnost dela DMBTS,
    • je za svoje delo odgovoren občnemu zboru in predsedniku DMBTS.

  • 22. člen
    Viri financiranja DMBTS so:

    • članarine,
    • darila in volila,
    • dotacije iz javnih sredstev,
    • prispevki sponzorjev, donatorjev in mecenov,
    • drugi viri.

    DMBTS ima svoj transakcijski račun.

    23. člen
    Finančno-materialno poslovanje DMBTS se izvaja v skladu z zakonskimi predpisi in slovenskimi računovodskimi standardi (za društva). Finančno-materialno poslovanje DMBTS je javno. Vsi presežki, ki jih DMBTS morebiti ustvari, se porabijo za izvajanje osnovne dejavnosti. Poraba presežkov iz morebitne pridobitne dejavnosti se enako uporabi za izvajanje osnovne dejavnosti. Nadzor nad porabo javnih sredstev, katere prejema oz. s katerimi razpolaga DMBTS, opravlja Računsko sodišče.

  • 24. člen
    Delovanje DMBTS in njegovih organov je javno. O svojem delu obvešča:

    • svoje člane z objavljanjem obvestil, zapisnikov in drugih vesti v glasilu DMBTS "Novice", z izdajo pisnih informacij, z možnostjo vpogleda zapisnikov vseh organov DMBTS ter z obveščanjem po elektronskih medijih,
    • javnost o sejah organov, na katere vabi tudi novinarje in druge zainteresirane ljudi, prek sredstev javnega obveščanja, ter s publicistično dejavnostjo.

    Za dajanje ustreznih ustnih informacij sta zadolžena predsednik in tajnik DMBTS. Pisne informacije javnega obveščanja se izvršujejo po sklepu izvršnega odbora.

  • 25. člen
    DMBTS preneha:

    • če tako sklene občni zbor z dvotretjinsko večino,
    • če se število članov zmanjša pod 10,
    • po zakonu.

    26. člen
    Če DMBTS preneha, se njegovo premoženje in premoženjske pravice prenesejo na Zvezo inženirjev in tehnikov Slovenije. Skupaj z imetjem se preda celotno dokumentacijo DMBTS. Sklep o prenehanju DMBTS se najkasneje v tridesetih dneh po sprejemu vroči upravnemu organu, pri katerem je društvo registrirano.

  • 27. člen
    S tem statutom preneha veljati statut DMBTS, ki so ga člani sprejeli na ustanovni skupščini DMBTS dne 20.2.1986. DMBTS je po odločbi št. 16/4-S-024/8-86 z dne 21. 11. 1986 Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS vpisano v register društev in nadaljuje delo po določbah Zakona o društvih RS. Ta statut se v dveh izvodih in zapisnikom občnega zbora DMBTS z dne 8. 10. 1997 z vlogo dostavi v 30 dneh od sprejema na naslov Republika Slovenija, Upravna enota Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Oddelek za javni red, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana.

    28. člen
    Organom DMBTS, ki so bili izvoljeni pred veljavnostjo tega statuta, preneha mandat s sprejemom statuta. Volitve v organe DMBTS se opravijo po določilih tega statuta.

    29. člen
    Ta statut začne veljati po sprejemu na občnem zboru DMBTS in se objavi v glasilu DMBTS "Novice".

  • Uporabljeni viri:

    • zakon o društvih,
    • navodila za ustanovitev društva,
    • statut DMBTS z dne 20. 2. 1986,
    • sklep letne skupščine z dne 16. 4. 1992,
    • praktična spoznanja.

Kontakt

Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (DMBTS)

Naslov

Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana

Telefon

01 476 8788

Članstvo

Izpolnite in podpišite prijavnico v PDF ali Word dokumentu. Prijavnico pošljite po pošti na naslov Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na e-naslov . Nadaljnja navodila boste prejeli po e-pošti.